Jurčkov Blog ©

Ok, tokrat pa Jurčki ne gremo z avtodomom.

EasyJet je za London kar ok izbira. Smešna cena kart malo naraste, ko se jim prištejejo takse in vlak Stansted Express, ampak je še vedno zelooo ugodna. :)

Zakaj sploh v London ob tem času? Jasno ne kot turisti, ampak “delat”. Tatjana ima konferenco na kateri tudi predava. Prvič sploh in to še v angleščini. Ups! Nervoza traja že nekaj tednov. Midva s Timčkom sva spremljevalna ekipa, moralna podpora, tehnikal suport,.. Ve se kdo bo imel več dela. :) Malo greva s Timčkom tudi “zase”, ker veva, da je tam Hamleys in še kup drugih zanimivih stvari, ki jih je enostavno treba videt.

Okrog 14:30 nas doma pobere taksi. Čez slabe pol ure smo že na letališču in v nekaj minutah oddamo kovčka in dobimo karte. Potem nas poskenirajo policisti in znajdemo se v Brniški čakalnici, ki je napol gradbišče. Očitno bomo končno imeli “novo” letališče… :)

Poleteli bomo šele okrog 17:00 in smo katastrofalno prezgodnji. Sledi svaljkanje po letališču. Zdolgočaseni in že kar malo nervozni se znajdemo v letalu okrog 17:00. Zunaj se zliva hladen dež. Razveselijo nas še z dobre pol ure čakanja, potem pa končno vzletimo.

V Stansted priletimo nekaj po osmi uri.

S čisto malo strahu dočakamo tudi naše kovčke, ki so se privalili na trak čisto zadnji. :)

Takoj zatem pa nam zakruli v želodcih in skočimo na prve angleške Pret sendvičke. Njam! Sem že skoraj pozabil kako so teknili pred leti, ko sva s Tatjano sama pohajkovala po Londonu. Potem pa hitro na vlak, ura je že pozna.

V London na postajo Liverpool prispemo šele okrog 11h. Vsi smo že kar precej na koncu moči.

Potem pa še v taxi do hotela.

Timu narediva posteljo in zaspi v trenutku ko se uleže. Sledi panika, ki nastane potem, ko Tatjana ugotovi, da ima od vse obutve s seboj le superge. Te žal h kostimu za predavanje ne pašejo preveč. No panika se poleže, ko se “ta lepi” čevlji tudi najdejo. :)

Okrog polnoči, polni pričakovanj naslednjega dne, zaspimo vsi.

Zjutraj smo na nogah že kar kmalu. Hitro se zrihtamo, nato pa na zajtrk. Želodce napolnimo s toastki, marmeladicami in nekaj sadja, medtem pa občudujemo večino ljudi okrog nas kako se navsezgodaj mastijo s klobaskami, fižolom, pečenimi jajci s špehom in drugo zdravo hrano.

Že pri zajtrku Tatjana sreča nekatere PwCjevce in kar hitro izgubi tremo in strah pred angleščino in nastopom, ki jo čaka. S Timom si oddahneva in lažje zadihava. Pred nama je tudi težak dan. Obiskati bo namreč treba največjo trgovino z igračami na svetu. Sedem nadstropij samih skušnjav naju čaka in ne vem kako se bo to obneslo. Če ne drugega, bo vsaj denarnica trpela.

Poslovimo se in kmalu sva s Timom na ulici. Sprehodiva se do bližnje postaje Tuba, kupiva trodnevno karto in se odpeljeva nekaj postaj proti centru.

Sprehodiva se po Regent Streetu od Picadillia navzgor. Malo pred križiščem z Oxford Streetom se ustaviva pred rdečimi zastavami, ki označujejo najin današnji cilj.

Potem pa akcija za cel dan… Cela trgovina je ena sama igralnica. Ogromno igrač je na voljo za preizkus, prodajalci prikazujejo razne trike,…

Med zmagovalnimi je bila avtocesta. Seveda taka, kjer se da menjat pasove in na dveh stezah hkrati neodvisno dirkajo štirje. Cena sitnica: 350 funtkov. Še dobro, da ima napajalnik napačno vtičnico in se pri nas ne da priklopit. :)

Po mojem občutku je igrač v prodaji tukaj kljub sedmim nadstropjem precej manj kot npr. v kakšni večji avstrijski ali nemški trgovini z igračami, je pa bistveno bolje to, da se da tukaj marsikaj preizkušat. Do onemoglosti ali uničenja. :)

Precej pozno ugotoviva, da sva lačna. Preden šibneva po hrano postane Tim lastnik enega majhnega avtodomčka, ene velike Lego policijske postaje in seveda enega lepega rdečega dvonadstropnega avtobuska.

Po nabavi hrane se odpeljeva do hotela, kjer najprej pojeva, nato pa se lotiva gradnje policijske postaje. Med tem se spomniva na to, da mami ravno ta čas predava. Malo podrživa pesti, nato pa naprej na delo. Danes ven ne greva več. :)

Mami po konferenci šibne s PwCjevci še na večerjo in na London Eye. V hotel precej pozno prinese kup dobre volje in vtisov. Odpredavala je super. Itaq. S Timom v to nisva niti podvomila… :)

Spet zgodnje vstajanje. Pri zajtrku je scena (in hrana) enaka kot včeraj. Spet se kar hitro poslovimo in s Timom sva kmalu spet zunaj.

Danes je dan kot naročen. Včeraj je nad Londonom visela nizka oblačnost in malo je celo rosilo, danes pa je posijalo sonce in obeta se prav lep dan. Izkoristiva sonce in greva na potep.

Najprej Big Ben, pa govorilnice…

Pa konji in stražarji (iz ustrezne varnostne razdalje) :)

Pa Temza, pa ladje, pa London Eye, pa…

Potem pa spet ugotoviva, da sva lačna. Ker je začelo pihati se zmeniva, da greva popoldan na toplo v muzeje. Pred naravoslovnim muzejem si na soncu privoščiva malico.

Potem pa noter gledat same hude stvari!

Dinozavre…

Nosoroge, slone, kite,…

Žirafe, opice, prašiče, pa pajke, hrošče, ribe, ptiče… in še vse sorte druge živali in rastline. Kar preveč vsega. Poiščeva še oddelek “zemlja”, kjer najprej raziščeva vulkane, pogledava video izbruhov in raziskovanja, nato pa doživiva v posebni sobi pravi potres.

No in ko naju je ta obilica narave začela malo dolgočasit sva se odločila da obiščeva še muzej znanosti.

Tukaj naju že takoj na začetku navduši ogromen krog po katerem se s pomočjo led diod pretaka “svetloba”. Navdušenje se nadaljuje kamorkoli se napotiva. Tukaj imajo za fante VSE!

Od raket do starih lokomotiv, letal, avtomobilov, ladij, raznih strojev, računalnikov, traktorjev…

Pa nešteto raznih simulacij, preizkusov, iger in podobno…

Da bi tole vse predelala, bi potrebovala cel mesec. Morda še več. Žal je dneva konec. Med zadnjimi kar malo žalostna zapustiva muzej in se odpraviva nazaj proti hotelu.

V hotelu pojeva, malo se še igrava, skačeva po postelji in noriva. Potem pa kopanje in nato končno Tima prepričam, da je treba spat. Občudujem ga, koliko energije je v njem. Cel dan sva bila na nogah, pa bi lahko bila še kar naprej. Toliko je novega in zanimivega, da enostavno ni časa za utrujenost. :)

Pozno zvečer pride še Tatjana. Danes so šli po konferenci pogledat PwC headquarters, potem pa še na sprehod po centru. Po tuširanju utrujena zaspi v trenutku, ko se uleže. Ne preostane mi drugega kot pogledat 3 epizode CSI, ki jih slučajno najdem na TV…

Danes končno pride dan, ko se konferenca konča in bomo nadaljevali naše raziskovanje Londona v troje. Dopoldan s Timom še počakava v hotelu. Dela imava veliko, saj Lego lopovi ne počivajo in nenehno bežijo iz zapora, tako, da jih najini policisti lovijo po celi sobi… :)

Šele popoldan se lopovi utrudijo in k sreči pride tudi Tatjana, tako, da se potem skupaj odpravimo najprej do Tower Bridgea…

Tam se malo sprehodimo naokrog in si ogledamo še Tower of London…

Med sprehodom občudujemo tudi ladje vseh vrst…

Fantovski del ekipe se navduši nad obiskom muzeja mučenja, ampak ga potem večinski ženski del ekipe preglasuje in obisk zato odpade. Morda kdaj drugič…

Potem pa pade ideja, da bi lahko šli na London Eye. Zrak je opran in vidi se daleč. Že od prvega dne nas spremlja sreča z vremenom in tudi danes nas med oblaki občasno obsije tudi sonce. Spet na Tube in 123 in smo tam…

No in Jurčki ne bi bili Jurčki, če nebi malo spreminjali plana.

Po kratkem glasovanju, na katerem spet ženski del ekipe preglasuje fantovskega, se napotimo v šoping-distrikt. Vmes srečamo še vhod v glavni PwC building, kjer se mami ponosno slika.

Glede šopinga s Timom taktično računava na to, da se s tem, ko danes popustiva, izogneva trgovinam jutri. V Covent Gardenu naša mami postane lastnica enih finih novih čeveljcev. Zmaga! Pa še kar hitro je šlo. :)

Nadaljujemo proti opevanem Oxford Streetu, kjer nabavimo še nekaj drobnarij za razne “tamavčke”, potem pa fantovski del ekipe počasi preide v “very bad mode”.

Šoping je zaključen, vreme se še drži in ko pade mrak bo London Eye res prava stvar. Odločimo se, da poiščemo bus, ki nas zapelje do tja. Cela znanost je najt pravo linijo in ravno ko se usedemo, začne deževati. Vožnja v prvi vrsti pa je prava zabava… :)

V temi je London Eye že kar malo kičast.

Približno enako kičast je tudi pogled iz njega… :)

Po dobre pol ure “letenja” z British Airways varno pristanemo na točki vzleta. Dan je uspešno končan in precej izčrpani si gremo nabavit še večerjo, nato pa v hotel, pod tuš in v posteljo. Jutri pa novim zmagam naproti…

Že iz hotelske sobe opazimo, da bo danes spet lep dan. Sonce se odbija od oken sosednje stavbe in nebo se sveti v modrini. Hitro se odpravimo na zajtrk nato pa ven in proti centru. Destinacija še ni določena. Na poti se odločimo, da je vreme enostavno prelepo, da bi ga zabili kje noter in zato se odpravimo proti Westminstru od koder se bomo sprehodili po parkih.

Ogledamo si menjavo konjske straže…

Veverice (in golobčke)…

Račke, goske, galebe? (in golobčke)…

Tanajbolj korajžni pobožajo tudi pelikana… in končno pridemo skozi ta “živalski vrt” do stražarjev njene visokosti… :)

Tukaj potem ugotovimo, da bo treba kaj pojest. Napotimo se do najbližje prodajalne Pret sendvičev in ker je Hamleys zelo blizu, se še enkrat odpravimo “malo igrače pogledat”. Tokrat se ne zadržimo tako dolgo kot prvič, postanemo pa lastniki enega malega helikopterja na daljinčka. Zmaga! Na to sem čakal že od mojega petega leta. :)

Ker imamo danes očitno “živaljski dan” se spomnimo, da bi si bilo zanimivo ogledat akvarij. Spet skočimo na avtobus in kmalu se znajdemo v dooolllgiiii vrsti pred akvarijem. Prijazna riba nam pred vhodom podari kuponček s katerim si strošek vstopnine zmanjšamo skoraj na polovico. Riba, hvala ti! :)  

Akvarij je ogromen in fantastično urejen. Zagotovo so ena od večjih atrakcij ogromni morski psi, ki si jih lahko ogledaš čisto od blizu.

Nekaj posebnega je tudi dvorana v kateri se lahko božajo ribe. Zanimivo je to, da je množica obiskovalcev s prsti v vodi enaka atrakcija za ribe, kot so ribe za obiskovalce in ribe same prav zvedavo pridejo in se nastavljajo prstom. :)

Ko pridemo iz akvarija je že tema. Na ulici nedaleč stran zagledamo limuzino, vendar Madonne ni v bližini. Žal jo bom prijel za rit kdaj drugič (sorry Igor). :)

No in takole je dan pravzaprav končan. Spet sledi samo še večerja, tuš in spanje. Jutri pa žal na pot domov…

Takole. Danes je zadnji dan našega potepanja po Londonu. Na železnici do Stansteda so danes vzdrževalna dela, zato nas bo proti letališču odpeljal avtobus. Iz sobe naročimo taxi in kmalu smo že na poti proti letališču.

Zjutraj smo napisali še nekaj razglednic, ki jih spotoma oddamo…

Na letališču smo prcej prej kot je potrebno. Po sezuvanju čevljev (tudi Timu so pogledali, če ima v čevljih bombo), se malo sprehodimo po trgovinah, nato pa končamo v Pret sendvičarni. Tam pojemo, nato pa zasližimo tuljenje požarnega alarma. Naženejo nas stran, ker se je nekje nekaj vžgalo. Zapustimo glavni terminal in z vlakcem se odpeljemo do naših “vrat” za v letalo. Čakanje se nadaljuje in ko nas že končno spustijo do letala nas tik pred letalom ustavijo. Ker je letalu crknila ena od lučk na krilih, se smatra to kot tehnično neustrezno in zato ne smemo gor. Mojstri se lotijo menjave žarnice. Poseg jim uspe po nekaj manj kot eni uri.

Zmrznjene od ledenega vetra, nas končno spustijo v letalo.

V Ljubljani nas pričaka sneg (in taxi). :)