Jurčkov Blog ©

Pri zajtrku se odločimo, da gremo do slapu Savica. Najprej smo želeli na Vogel, pa se je na njem obesila kar konkretna kepa oblakov in je zato ta ideja padla v vodo. Odpravimo se počasi skozi Ukanc, po cesti mimo vikendov, nato pa malo navkreber po lepi široki gozdni poti.

Z nekaj krajšimi postanki smo kmalu pri slapu.

Zdi se mi, da sem bil nazadnje tukaj, ko sem bil v drugem ali tretjem razredu osnovne šole. Zagotovo se mi je slap zdel takrat veliko večji. :)

Hoja nazaj hitro mine in kmalu smo spet s polnimi želodci na čolnu. Tim je že včeraj preizkušal svoj čoln, ki ga je od Sare dobil za rojstni dan in tudi danes gre čoln seveda z nami.

Na koncu se še na kratko skopamo. Sonce se skrije in hitro postane hladno. Odveslamo do kampa, spakiramo in počasi odpeljemo nazaj proti Ljubljani.

Odločitev za vikend v Bohinju je bila res odlična ideja. Lepo vreme je pripomoglo, da smo bili res aktivni. Še bomo prišli. :)

…in ožuljeno rit. :)

Dež je močno padal celo noč, zjutraj pa so se že skozi oblake pokazali prvi sončni žarki. Noč smo prespali mirno. Da nas ni nihče pregnal, je verjetno pripomogel tudi dež.

Ko pojemo zajtrk se premaknemo v kamp. Ugotovimo, da je precej zaseden, ampak kljub temu hitro najdemo kar lep prostorček. Malo se še “utaborimo”, nato pa hop na kolo. Ustavimo se že po nekaj deset metrih. Mimo kampa tečejo maratonci. Tatjana je takoj navijaško razpoložena in skupaj z drugimi vzpodbuja tekače. Vmes zvemo še to, da je danes bohinjska noč in da se bodo cel dan vrstile razne prireditve pod skalco in okrog jezera. Zvečer pa sledi še ognjemet. Jasno bomo zraven. :)

Kmalu smo spet na cesti. Kolesarimo do Ribčevega Laza, od tam še na drugo stran jezera, kjer pa nas slaba pot ustavi in obrnemo nazaj. V kopališču se še okrepčamo s kavo, sokom in kakavom, potem skočimo še malo naokrog, pa v trgovino, pa spet še malo naokrog in potem nazaj do kampa. Prevozimo čisto dovolj, da me rit začne opozarjati na to, kako zelo malo sem letos kolesaril. Ufff.

Tatjana pripravi kosilo, jaz pa čoln. S polnimi želodci se potem spravimo veslat. Sončno in kar vroče je in relativno topla voda je odlična za osvežitev.

Zvečer ujamemo zadnjo barko proti Ribčevem Lazu. Cena vožnje nas vrže na rit. Ni čudno, da je barka praktično prazna. Ker smo še precej zgodnji gremo še malo hodit.

Zvečer pa se začne akcija. Tim se zabava na igralih, midva pa klepetava s Tatjanino sodelavko in njenim fantom, ki nas kasneje zapelje do kampa. Ob 11h nas deset minut dolg ognjemet kar navduši, smo pa že zelo utrujeni in velika sreča je, da nam nazaj v kamp ni treba s skiroji.

Bohinj je pri avtodomarjih na precej slabem glasu. Slišali smo že precej zgodb o občinskih redarjih, ki radi poskrbijo, da se turisti s potujočimi hiškami počutijo nezaželene. Tudi sami smo kakšno leto nazaj doživeli to, da so nas sredi dneva pregnali, ko smo želeli parkirat na urejenem plačljivem parkirišču. No kljub vsemu, smo se odločili, da je prišel čas, da Bohinj spet preizkusimo. Ohladitev po skoraj mesecu dni vroče Grčije in nekaj tednih precej vroče Ljubljane bo prišla prav.

Vreme ob odhodu ne kaže najbolje, napovedi pa obetajo sončno soboto in nedeljo. Upam, da nam tokrat vremenski škrat ne zagode. :)

Malo pred nočjo smo v Bohinju. Danes bomo tvegali spanje zunaj, jutri pa gremo v kamp. Najprej se zapeljemo naokrog po Ribčevem Lazu. Primernega prostora ne najdemo, potem se zapeljemo še do Ukanca. Medtem se spusti mrak. Zaorožimo še tam. Na koncu parkiramo kar na parkirišču pod voglom. Poleg nas sta še dva kamperja. Če bomo pregnani, vsaj ne bomo sami. :)

Čez kakšno uro se ulije kot iz škafa…